Ja sivu v seroj, grasnoj, polnoj ve4no kuda-to spe6a6ih, s gora6imi glasami, ludej, ne umeju6ih ostanovitsa, i vovrema posmotret vokrug seba, Moskve. Nad etim gorodom ve4no vesit smog, i dase dosd emu ne pomagaet, a sneg srasu stanovitrsa 4ernum. No ja lublu etot gorod imenno sa to, 4to 4uvstvuju seba v nem 4elovekom. I kogda kolesa samoleta kasajutsa osvalta ja ponimaju, 4to ja doma. Eto ne savisit ot togo v svoej li ja kvartire ili net. Prosto ja vsegda snaju, 4to v etom gorode ja svoja.